| nagovoritel | m onaj koji nagovara, potiče, savjetuje; nagovarač; poticatelj; usp. dopovedavec, nagovarac, nagovarjavec, nagovorac, nagovornik, nasnubitel, nukavec, nutkavec, snubitel 2. H (s. v. nagovoritel), B (s. v. adhortator, auctor, author, consvasor, hortator, impulsor, persvasor, suasor … nagovarjavec … nagovoritel … snubitel … tolnačnik … svetnik; nagovoritel), J (s. v. adhortator, celeustes, concionator … duhovni pripovedavec … nazvestitel … nagovoritel ļuctva … navučitel … prodikator … koncionator, ecclesiastes … pripovedavec rečih sveteh i mudreh … nagovoritel … koncionator … prodekator, eubulus, hortator, persvasor, subornator), X (s. v. hortor). Pervi početnik i nagovoritel bil je tak hasnovitoga nevoļnomu človečanstvu dela. Raf 4. |
