| nahrupleńe | n (sg. N nahrupleńe, pl. G -a) gl. im. od nahrupiti; isto što navaleńe. B (s. v. aggressio … nahrupleńe … nadskočeńe … navaleńe na koga, agmen, coitio … 2. skup vudreńe dvoje vojske … dveh šeregov … nahrupleńe … navaleńe … naskočeńe; nahrupleńe). Iz nepriatelstva došle su sile nahrupleńa. ABC 90. |
