m (sg. NA najem, G -a, najma, DL najemu, I najmom, -em, pl. N -i, G najemov, najmov, A najeme, najme, L -eh, -ih, I -i) usp. najam.
1.
a. plaća, nagrada za obavljeni posao. H B (s. v. agonisma, auctoramentum, brabeuterium, brabentae, gratuitus, manupretium, merces, mola, niceterium, officiperdus, operae pretium, retributio; najem, obladan), J (s. v. meritum), X (s. v. mereo). Najemnik pak ne pase ovce, nego sam sebe i vremenoga najma i plače išče i nasleduje. Vram post A, 110 a. Zovi težake ter im plati najem. Evang 29. Akoprem ti sam … niti prositi niti z tvojemi najemi hvaliti se nesi hotel … hoču da vse ove peneze sebi spraviš. Horv kal-b (1821) 47.
b. vrijednost, cijena. Vernost i nevernost ne bude jednoga najma. Perg 20. Dobro delo koje se vu sloboščine čini vnogo vekšega najma je neg ono koje se pod moraš čini. Fuč 250.
c. (Božja)nagrada. Hoče Bog dati plaču ili najem za trud, muku i delo svetim svoim. Vram post A, 14. Radujte se, ar je najem vaš obilen v nebu. Habd zerc 53. Vera je … zdenec iz kojega naše molitve … pri Bogu svojega najema i zaduhšbinu imaju. Mulih prod 233. Čini dobro pravičnomu i buš velik najem imal … od Boga. Danica (1839) 7.
d. zasluga; hvala. H B (s. v. meritum, meritus, officiperdus, promeritum; najem). Daj dobrotam najme, službam našem plače. Petret 203. Ti si … po tvojem najmu betege i kugu od vnogeh varašev odvernul. Citara 406. Plemenitaš … lastoviteh najemov nema, neg se z najemi preğov svojeh diči. Lovr pred 55.
2.
a. korištenje kakva dobra ili radne snage uz dogovorenu novčanu naknadu, zakup, najam; obično u svezi naimanje / vzetje v(u) ~ B (s. v. conductio, locator; naimańe, naimļem, najet).
b. novčana naknada za ono što je unajmljeno, zakupljeno; najamnina, zakupnina. B (s. v. locatium).
3. izr. vu svoj ~ (kaj) činiti raditi što u svoju korist, raditi što na svoju odgovornost. B (s. v. ).
