| najemati | impf. (prez. sg. 1. najemļem; pridj. akt. sg. m. najemal; pridj. pas. sg. L f. najemni) isto što naimati. P (s. v. coenacularius … prestanovnik … koi stoi vu hiži najemni 801), X (s. v. duco … conduco). [Ivan] dvorjanike ne hotel deržati kotere gustokrat ńemu je otec … najemal. Gašp I, 449. |
