adj. (sg. N m. namestni, G m. -oga, D m. -omu, pl. A f. -e).
1. namjesnički; usp. namesnički, nastajni. B (s. v. prodictator … namestni oblastnik rimski, subditus, succedaneus, successorius, vicarius). Zapoveda se [tergovcem] da valuvańe … pri bankalskoj adminištracie ili namestnomu … inšpektoratu … pridati imaju. Dače 2.
2. u svezi namesna reč gram. zamjenica. Vsaki jezik stanovite namestne reči ima, koje mesto drugeh postavļa … gde reči ja, on … na mesto drugeh potrebuju. Nem gram 23.
