| nenadejan | adj. (sg. N m. nenadean, nenadejan, n. nenadeano, f. -a, G m. n. -oga, f. -e, A m. -oga, f. -u, L f. -i, I m. n. -em, pl. NA f. nenadejane) koji se dogodi neočekivano; neočekivan, nenadan, iznenadan, nepredviđen; slučajan; usp. dogodni, nagel 3, napečen, nečakan, nečekan, nenadani, nenaden, nenadijan, nenadliv, nenadni, nepreviğen, pridohodni, prigoden 2, prigoğen, priložen, pripečen, pripetliv, pripetni, pristupni 3. H (s. v. nenadean), B (s. v. casualis … pripečen … napetčen … nenadejan … prigoğen … prigodni s naznakom da je dalm. … nenadani, casus … slepa i nenadejana zgoda, invasio … navaleńe … naskočeńe … nenadeano nahripleńe, nec opinatus … nenadean, nimbus … nenadeano pripečeńe, subitus … nagel … nenadean … nagel kvar … nepreviğena škoda, superventus … nadohajańe … nadošestek … nenadeano navaleńe nepriatelov; nagel, nemišļen, nenadean), J (s. v. improvisus, inopinatus, superventus), X (s. v. opinio … inopinus … nenadean, repo … repens … nenadean, spero … insperatus … nenadean). Zeta ńegovoga nenadeanu smert oznanili [jesu]. Habd ad 148. Ovak zna providnost božanska … z balzamom nenadejane radosti … [bol] zvračati. Rob II, 79. Nenadejane novine tebi su nepovoļne, kaj ne? Lovr pred 31. Nenadejano bogčije zveličenje zasvetlelo nam bu kak zvezdane tenje. Krl 121. |
