| nenaraven | adj. (sg. N m. nenaraven, n. -vno, G -vnoga) neprirodan, neobičan, čudan; usp. nenaravski, redek1 7. B (s. v. prodigiosus … čudnovit … nenaraven … kruto redek … čudnovit porod … nenaravno sunca temneńe). Vusta izvedavana nikaj nenaravnoga nepokažuju. Živinvrač 93. |
