| nenavidnik | m (sg. NV nenavidnik, GA -a, pl. N -i, G -ov, A -e) zavidnik; mrzitelj. H (s. v. ), B (s. v. aemulus, ibis, invisor; nenavidni), J (s. v. invisor). Mogel bi što … govoriti, kako i budu govorili nazlobnici i nenavidniki ki ništar ni vučili ni včinili dobra nesu. Vram post A, VII. Novčec dejte Belizariušu koga je … sreča zvisila, nenavidnost nenavidnikov oči mentuvala. Habd ad 170. Marinuš … bil je zatužen od nekoteroga sreče svoje nenavidnika. Matak I, 103. |
