| neprestance | adv. neprestano, stalno; vječno; usp. neprestajno, neprestano, neprestanoma, neprestańeno, neprestańenoma, nevtrudlivo, nevtrudno, nevtruğeno, sevdil, sevdiļ. B (s. v. abusque, assidue, avolo, continenter, continuate, continuo … ne prestajem … neprestance zveršujem … nastojam, exordine, fluor … neprestance teči, hercules, incessanter, indesinenter, jugiter, nox, perenniter, perpetim, perpeto, profundo, protinus, quum, sempiterno, statim; neprestance, prosim, vdiļ, vseštat s uputom na neprestance), J (s. v. adverbero, continuo, incessanter, indesinenter, instanter 2. … neprestance … sevdiļ, jugiter, perduco). Ńu zaļubil je bil jeden mladenec tak serčeno da neprestance skoro za ńum je hodil. Habd ad 526. Ako se ne moreš neprestance skupspravnoga deržati, končemar negdar, ter najmeńe jenkrat vu dnevu, v jutro najmre ali večer. Kempiš 31. Zna po dva meseca neprestance dežğevina vlevati. Rob I, 122. Batrivi se anda neprestance z spomińańem ovem da najmre tebi se nikaj ne zgodi kaj Bog za blaženstvo tvoje ne bi bil odlučil. Verh 147. |
