adv.
1. nesretno; žalosno, tužno; usp. bolesno, čemerno, jadno, jadovito, tužen. H (s. v. ), B (s. v. calamitosus … nevoļen … nesrečen … tužen … tugum i nevoļum obteržen, mars … nesrečno vojuvati, offendo 6 … nesrečno z kem opraviti i špotno oditi, sinistre 2 … nesrečno … zlobno; nesrečno), J (s. v. avis … nesrečno, fataliter … smertno … nesrečno, improspere … nesrečno, inauspicato … vu hman čas … v nesrečen hip … v nesrečno vreme … v zlu vuru … nesrečno … u zao čas … u zlu uru, infortunate … nesrečno, sinistre … nesrečno), X (s. v. avis). [Uroš] kruto milo i milostivno i zato nesrečno ladal je. Vitez raf 104.
2. jadno; nezgodno. Postali su kruto nepobožni i nesrečno z ovoga sveta … jesu preminuli. Habd zerc 1662. Dober brodar z ladjum svojum lada … da nesrečno na dno i ž ńum ne opada. Noč viğ 49.
