m (sg. N nožec, A -a, I -žcem, pl. I -žci) dem. i hip. od nož; usp. nožek, nožic, nožič, nožinec. J (s. v. scalprum). Lalič [betežnikom] … jezik … gore oberne i z desnom [rukom] vadeči oštroga nožeca obodve žile … razreže. Lalič 3.
