f (sg. N nožnica, G -e, A -u, I -um).
1. korice, tok (za nož, mač, sablju i sl. ); usp. korice 1, mečnica, nožnice, nožńice, palašnica, sabļenica, sabļotaška. H (s. v. ), B (s. v. vagina), J (s. v. vagina … nožnica … palašnica … mečnica … sabļenica), P (s. v. cultellaria theca 927). Taki [je] zmeknul iz nožnice sabļu. Zagr II, 247. Onda reče Ježuš Petru: postavi tvoj meč vu nožnicu. Ev 98.
2. anat. vagina. Nožnica, nemški die Mutterscheide. Lal pupk 25.
