m (sg. N norc, GA -a, D -u, I -em, pl. N -i, G -ev, -ov, D -om, A -e, I -i) etim. v. nor; mentalno poremećen čovjek, luđak; usp. lud 1. b., ludjak, luğak, nor 1. b, norac, norčak.
1. umno poremećen čovjek. B (s. v. ceritus … norc i nagel prez pameti … ogńen, moror, puerilitas … detca i norci guščeje istinu povedaju, strychnus, tzannus; norcem postajem, obnorujem), J (s. v. amens … pomamļen … lud … manen … mahnit … vertoglav … zvan pameti … norc). Od nerazumnih i od norcev beži i vu vrata svoja niti noga da k tebe ne ide. Vram post A, 39. Za norca derže onoga človeka ki š ńimi hudeh šeg jarma ne vleče. Kraj 169. Ov človek mora biti nekakov norc. Lovr ad 23. Mora [človek] … z norci norc, z prazniki praznik, z nemertučļivci požeruh biti. Krist blag II, 259. Norc z norijom nori i ponori saki. Krl 94.
2. ograničen čovjek, glupan, budala; lakomislen, nerazuman čovjek. H (s. v. blažen norc, norc), B (s. v. ago 9, bacelus, blax … 2. … norc … mama koi ne zna duguvańe razlučiti meg lestor sam sebe prazno i tešče hvali, edentulus, fatuus, momar, scomber; norc, norcem postajem), J (s. v. stultus). Človek spameten v mudrosti obstoji, a norc kot mesec se premeńa. Habd ad 176. Koi beži od mudrosti norc postaje. Švag I, 20. Teško je z norci na svetu. Danica (1838) 90. Ti norc nedužni ljubavi. Domj prov 8.
3. isto što norčak 2. B (s. v. gelasini … 3. šalci … norci koi svojemi noriami druge vesele). Došel je vu hižu jeden norc ali kaukļar. Šim prod 366.
4. samostalno i u svezama mali ~ isto što norčak 1. B (s. v. simiolus); dvor(j)anski / dvorni ~ dvorska luda; usp. šalec. B (s. v. archimimus, gerro, ministellus, morio, sannio, scurra … dvorjanski norc), J (s. v. morio). Norci dvoranski … gospodu znaju razveseliti i ovi nesu norci prez pameti. Habd ad 859. A on pak jalni žitkapisec … nesramnolažec, dvorjanski norc … bu krepal bogec bez penez. Krl 17-8; fašenski ~ maškara. Derhte norci po vulicah. Kal-a (1786) 36. Ovo je cil živleńa grešnoga fašenskeh norcev. Gašp I, 948; norcev hiža ludnica. B (s. v. norcev hiža).
5. izr. činiti se norcem praviti se nevješt, pretvarati se. B (s. v. ago 9); norca napraviti / (v)činiti / delati (z koga) ismijati/ismijavati (koga), nastojati uvjeriti koga u što očigledno netočno. J (s. v. ignis … kad ļubavi hrani plamen ak prem z ńega čine norca kakti tverdi terpi kamen za slavička derži škvorca). [Kleopatra] je … z mudroga Cesara norca včinila. Habd zerc 73. Kaj on z mene norca napraviti hoče? Velikov 100. Z mene si norca delali budu. Rob I, 25. Ti z mene norca delaš. Horv kal-a (1831) 41; za norca držati / imeti (koga) ismijavati koga, smatrati koga glupim, naivnim. Vidim da me listor za norca deržiš. Magd 79. Tako ga vsi špotahu i za norca vsi imahu. Citara 211. Anda li se ti podstupluješ mene za norca deržati? Krist žit I, 152. Ne dajte se … za norca imeti. Lovr ker 38.
