| norijica | f (sg. N noriica, pl. N -e, G noriic, A -e, norijce Habd ad 969, norjice Jurj 148, Matak II, 418, L norijicah) etim. v. nor; dem. od norija; prema norija 1. J (s. v. ineptiola). Ja smešne norjice tiram. Jurj 148. Ostalo vreme od navuka ne vu igrah i norijicah dečinskeh trošiti hotel, nego vu pobožnosti. Gašp IV, 286. |
