| nosilo | n (sg. NA nosilo, L -u) naprava za ručno prenošenje ljudi; nosila; usp. nosila, nosilišče, nosilnica, ponašalo, putna postel s. v. postel, postelica 2, postelnica 4, nosna posteļ s. v. posteļ, posteļa 2, nosni stolec / stolec za nošńu s. v. stolec. B (s. v. feretrum … nosilo mertveh, gestatorium … nosilo … vse na čem se kaj nosi, loculus … tragļe … nosilo; nosilo … na kom se mertva tela v grob nose), J (s. v. ferculum … stolec … za nošńu … nosilo), X (s. v. fero … ferculum). Ovak iz tmice smerti zbudil jest s. Kajetan Dominika Stivaruola … na nosilu mertveh ležečega. Gašp III, 417. Opade v susedsko dvorišče … i tamo [je] policiu našel koja ga prime i na nosilo položi i … odnese. Nov horv 250 b. Jeden zgledi kak kuruzno strašilo, pasjeral bu žitek na zlatno nosilo. Krl 132. |
