m (sg. G nusta) etim.v. ńust; krzno od samura, samurovina; usp. mardurina, ńustovina. [Na dan suda] draga šuba z nusta, z hejusa, z parduca potamni. Magd 34.
ńust
m (sg. N ńust, G -a, pl. G -ov) mađ. nyszt. zool. mali grabežljivac iz roda kuna, samur,Martes zibellina. B (s.v. mardus, martes;zver),J (s.v. martes),P (s.v. mustela scythica 458).Po najglibšem snegu po šumah i gorah izčuči trag ńustov (zobel) hodi. Danica (1836) 61.
