m pl. t. (NA očali, G -ev, -ov, -ih, I -i).
1. naočale; usp. očale. H (s. v. očali), B (s. v. conspicilium, ocularia, ocularius, specillum; očali), J (s. v. conspicillum), P (s. v. specillum tisk. ochyali 971). Slepemu očali nikakvu ne dadu polehčicu. Gašp II, 163. Brille, f. očali. Krist anh 90. Pobožno moli brez očalih, brez molitvenika. Pav pop 52.
2. u svezi očalov mešter isto što očalodelavec. B (s. v. očalov meštar).
