| očisnik | m (sg. N očistnik) kršć. čistilište; usp. očistilnik, očistitje, očiščišče, očiščilišče, mesto očistjeńa s. v. očistjeńe, mesto očiščavańa (duš) s. v. očiščavańe, mesto očiščeńa s. v. očiščeńe, purgatorij, purgatorijum, purgatoriom. B (s. v. purgatorium s uputom na očistnik, očistnik), J (s. v. purgatorium). |
