n (sg. NA obešeńe, G -a) gl. im. od obesiti; vješanje; usp. obešenje.
1. o ljudima. H (s. v. ), B (s. v. catomium, restis, suspendium), J (s. v. suspendium), P (s. v. furcifer 298), X (s. v. pendo … suspensio).
2. o predmetima. B (s. v. habilis … prikladen … dostojen … vërsten … zadovoļen … spravan s naznakom da je dalm. prikladno mesto za obešeńe mrež).
