| obelek | m (sg. N obelek, pl. N obelki, D -om, A -e) oguljena kora, lupina; usp. obelina, obilek, oblupek, olupek 2. B (s. v. analecta, cortex, stica … sadovni obelki; obelek 2. … obelek sadovni, sadoven … sadovni obelki), P (s. v. putamen 530). Pojdi, ada, moj mladenče, sviń past … pojdi k napoju, k želudu, k repnem obelkom. Habd ad 594. Skuhaj obelke od okruglice repe. Orš 84. Svińam je jako zdravo … med pilom i jelom obelke repne, olupke vsakojačkoga sada mešati. St kol (1866) 151. |
