| obetežańe | n (sg. N obetežańe, G -a) gl. im. od obetežati; oboljenje; bolest; usp. obetežanje, oboleńe. J (s. v. infirmatio). Vane se pak nekaj zarad vekšega puta, nekoj zarad obetežańa za cel mesec zaštentavši … [on] se je jednu sobotu … na sirotinski stan svoj povernul. Nadaž 102. |
