| obistje | n (sg. NA obistje, G -a, DL -u, pl. N -a, G -ih) anat. bubreg; usp. bubrek 1. B (s. v. ahertae, nephralgia, nephriticus, nephros, nephrotomia, ren, ureteres; obistje), J (s. v. renes), P (s. v. renes 109). Boleznosti javļati se hote; v obistju i v dimju hote ļudi velike muke imati. Kal 23. Ńega trapi zimlica … obistje … i terbuh boli. Lal vrač 70. Tak ovčji kak i volovski [loj] ne vaļa drugi kak koj se obistja derži. Danica (1840) 71. |
