| obodvoj | num (sg. N m. obodvoj, -i, n. -e, f. -a, G m. n. -ega, f. -e, L m. n. -em, I m. -em, pl. N m. -i, n. -a, f. -e, G m. -eh, A n. -a) brojni pridjev od. obodva; obadvoji, oboji; usp. obadvoj, obedvoj, oboje 1. B (s. v. sella), P (s. v. loripes 116). Z velikum serdca žalostjum razmeti jesem moral kak vnogi vsako leto obodvojega spola ļudi vumiraju. Lal vrač 12. Vu celem Svetem pismu obodvojega zakona prevnoga najdemo mesta gde Bog … za zveličeńe naše … skerbi se. Krist blag II, 179. |
