m (sg. NA obraz, G -a, DL -u, I -om, pl. NI -i, G -a, -ov, A -e, L -eh) usp. kip, lice, obličaj, obliš.
1. anat. prednja strana glave, lice. H (s. v. lišaj na obrazu, v obraz), B (s. v. avertor … ar od duguvańa koje odurjavamo oči i obraz odvračamo, batrachium, conspectus, diffundo, dissimilis … nespodoben otcu vu obrazu, facies, lentigo, liberalis, morphaea, pernosco … ļudih šege iz obraza zpoznati, physiognomon … mudroznanec iz obraza naturu zpoznavajuči človečju, praefero, praetendo, prosopon, retego, scitulus … prilep … priļubļen … priļubļen obraz, vultus; farba, kip … prilika … obraz … lice … obličaj, lice s uputom na obraz, meštria 10 … meštria kum se narav človečja spoznava iz obraza, obraz, obraza nesramnoga človeka, spodoben … spodoben v obrazu k otcu, vužgańe), J (s. v. facies, fucus … lažliva mast … boja za obraz … rumenilo, lineamentum … prilika obraza ali česa drugoga, tempus … slepo oko … slepoočnica … stran obraza med vuhom i okom, vultus), P (s. v. facies 94, purpurissum 970, vari 210). A hercega živa, po obrazu posečena vloviše. Vram kron 58. [Doroteja] se po obrazu i perseh mazala. Starine 25, 9. Obraz [bležena devica Maria imala je] ne okrugel niti špičast, nego malo podugovrat. Gašp IV, 658. [One imaju] svoj obraz z pečum tuliko zakrivati, da ona i ńihova vusta i ńihov nos čisto zastre. Danica (1842) 66. V pondelek, kad je bilo iti, ves obraz bil je suzom vmiti. Domj prov 7.
2. izraz lica kao odraz raspoloženja, duševnog stanja, karakternih osobina. B (s. v. geniatus). Je li moguče, da bi ni obraza žalostnoga ne pokazal, komu tati końa … vzemu i odnesu? Habd zerc 4. Obraz ti svedoči zločeste glase. Brez al 21. Otec ga je z volovskum žilum živo splasikal da je Petrica strahovitoga obraza načinil. Lovr ker 7. Ja znam, da bi vi teli v beli, lepi svet, da tožne razveseli vaš obraz, smešni kret. Kov tisk 67.
3. oblik, lik; izgled; slika. B (s. v. effigiatus … naobrazën … na kip … peldu … obraz … napravļen … prilikuvan, effigies, figura … prilika … pelda … spodoba … kip … obraz … vërst, figuro … obrazujem … prilikujem … spodobim … na priliku … spodobu … kip … obraz napravļam, plasmator … na obraz … kip … peldu napravitel, plasmatus, simulacrum … obraz … kip … prilika … pelda … slika), J (s. v. effigies … obličaj … kip … obraz … prilika … spodoba, figura … prilika … kip … obličaj … obraz, icon, informo … priličim … pervu priliku … kip ali obraz dajem, triformis). Stvori Bog človeka na kip i na obraz i na spodobu svoju. Vram post A, 106. Zdrav budi [tvoj] … presvetli obraz i prelipo lice. Zrin tov 56. Ńega več nigdo poznati ne bi mogel … tak zbog premeneńa obraza, kak zbog raztergane priproste opravice. Gašp III, 153. K tomu razlogu suprotivno je obraze dveh slov za kakovu tretju posebnu skupzdružiti. Gaj osn 10.
4. fig. osoba; čovjek. H (s. v. obraz nesramen), B (s. v. ). Duh Sveti jest treti v svetom obraz, stal i peršona. Vram post A, 131. Vsakom su mestu pomenki nad kemi se pošten obraz kerčiti mora. Habd ad 545.
5. u svezi s imenskom riječi označava osobu koju određuje imenska riječ:moj (tvoj, njegov…) ~ ja (ti, on…).Zaznamenuvana je obraza tvojega svetlost oberh nas. Vram post A, 17. Pred obrazom mojim tele … su rasekli na dva dela. Bel prop 100; ~ mojega (tvojega…) veličanstva moje (tvoje…)veličanstvo. [Odpri Gospone vusta moja] … da vreden postanem posluhńen biti pred obrazom … veličanstva tvojega. Mul hr XV. [Radi bi] obraz … vašega veličanstva videti. Danica (1836), 66; ~ kraļa, Boga, brata, itd. kralj, Bog, brat itd.; usp. obliče 2, obličje 2. b. Gospone, poglej obraz bratov. Magd 98. Kraļ mora se pokazati pred tronušem i obrazom kraļa neba i zemļe. Zagr I, 423.
6. samostalno i u svezi ~ privržen isto što larva. B (s. v. obraz … priveržen s uputom na krinka). Ove dneve pianci … ponavļaju ternovo koruneńe z postavļańem na obraze svoje one … vražje obraze. Zagr IV, 179.
7. u svezama biti premeńen na / vu obrazu imati izmijenjen izgled. B (s. v. mutatus). Sin tvoj [je] … na obrazu ves premeńen. Citara 211; čeden i zresen ~ čednost, neporočnost. Čeden i zresen obraz je zrok da občuva divojka ono kaj bi po preveliki poslušnosti pogubila. Verh 207; jednoga obraza isto što jednolic 2. J (s. v. aequiformis); kiseloča obraza isto što hudobraznost. J (s. v. torvitas … natmurenost … kiseloča obraza … hudobraznost); obraza premeńavka v. premeńavka; opasti / pasti na ~, zaroniti obrazom pasti ničice. B (s. v. cadere). [Oni] prestrašiše se i opadoše na obraz svoj. Vram post B, 68. Zburka se na te glas luctvo i opadši na obraz zače kričati. Habd zerc 147. I opade [Ježuš] na svoj obraz moleči i govoreči. Ev 64; osramotiti ~ postupiti nepošteno. B (s. v. dedecoro … osramotujem … osramotil sem … činim nepošteńe ili sramotu … pošpotavam … pogerğujem … osramotiti obraz); prikladnem obrazom v. prikladen.
8. izr. bežati (komu) spred obraza micati se, uklanjati se komu. B (s. v. apage); (biti) čista obraza (biti)pošten, bez grijeha. Van, van … vsi prez srama i prez čista obraza. Bel prop 102; (biti) obraza nesramnoga (biti)bez časti i poštenja. H (s. v. obraza nesramnoga), B (s. v. obraz … obraz nesramen, obraza nesramnoga človek); biti prez obraza biti bezočan, bezobziran, besraman. B (s. v. cinaedus … nesramen … prez obraza, procacitas). Za greh … sudete … i … žene i možu prez obraza i lica jednako poleg božje pravice. Vram post A, 161. Ako kaj pred ńim … činiš, kaj bi se pred človekom k tebe spodobnom činiti sramuval, do konca si prez obraza. Nadaž 130. Prez srama i prez obraza žena, tak li smeš pred menum govoriti? Gašp III, 70. Človek naše meštrije mora seguren i prez obraza biti. Cepel 149; črn(i) ~ a) narušen ugled, izgubljeno poštovanje. B (s. v. dealbesco), J (s. v. Penelope … van izgleda, čes obloke, napija se, ļubav kaže, misli kad če po snoboke, k tomu svoj čern obraz maže).b) pokvarenjak. Ti pak, črni obraz … na 12 let pojdeš na galije. Tamburl 83; črniti ~ rušiti čiji ugled. Morate se više puti vu ciganie … pustiti … koje … črniju obraz poštenoga srca. Brez mat 96; deliti vesel ~ uveseljavati, pružati ugodu vedrim likom. Ova … vesel obraz, krotke reči jest delila. Gašp IV, 856; gledeti na ~ donositi sud o komu / čemu na temelju vanjskoga izgleda. Ne sudete gledeč na obraze, tojeto gledeč na zvanska dela. Zagr I, 53. Koi pri sudu gledi na obraz ne čini prav. Krist žit I, 337; (imeti) črn / počrńen ~ biti nepošten, nečastan, pokvaren. Ļudi [su] čudnoviti z počerńenimi obrazi. Šim sl 57; imeti debel ~ biti bez obzira i skrupula. Ima jako debel obraz. Danica (1836) 85; obrnuti / odvračati / odvrnuti ~ (od koga) ne htjeti koga vidjeti; usp. odvrnuti obličaj (od koga) s. v. obličaj. B (s. v. avertor). Ne od tebe obraz Gospodnov oberńen ne bude. Vram post A, 201. [Sv. Polikarp] obraz svoj od bludnika odverne. Gašp I, 442. Lepa roža … kak hitro te ostavi koj prenaglo tebe poprime; nabode se na tern tvoj i … obraz od tebe odverne. Vukot gol 37; po obrazu biti ponižavati, vrijeđati. Ar vi terpite, … ako se gdo zvišava, ako vas gdo po obrazu bije. Ev 38; počrniti si ~ izgubiti ugled, poštenje. [Lotriši] … sebi obraz do smerti … počerne. Mul pos 840; pod / pred obrazom u obliku; u liku; usp. pod kipom s. v. kip. Onda vidla buš tvoga Boga sad skritoga pod obrazom oltarskoga kruha. Citara 285. Odluči Gospodin … ter posla ńe po dva pred obličem ili obrazom svoim v vsaki varaš, i mesto, kamo on beše prišestni. Vram post B, 98; v potu / pote obraza (mojega, tvojega …) v. pot1.
