| obrezek | m (sg. N obrezek, pl. N -zki, -ski, G -ov, A -e) otpadak pri obrezivanju, ono što je odrezano; usp. odstrižek, slak 3. B (s. v. analecta, ancisus, praeputium, resegmen … odrezek … obrezki nohtni, subcesiva, subcesivus; kože obrezki, obrezek, obrezki), J (s. v. calametum … obreski od tersja … slak), P (s. v. praesegmen 86). Na protuletje obrezkov tersoveh na prah zežgi. Mikl izb 115. fig. Obrežite se Gosponu i odhitite obreske ali gorńu kožicu serdc vašeh. Gašp I, 125. |
