| obrist | m (sg. N obrist, G -a) njem. Oberst; pukovnik; usp. obrster. Nekoj pukovnik (obrist) opita: Kak se zaderžavaju moji ļudi? Danica (1846), 123. Trijumfalno … vuznašašče … v nebo … grofa Baltazara … Kegloviča, cesarskog kiraserskog obrista (naslov).Krl 35. |
