(se) (inf. obuti; prez. sg. 1. obujem, -jem se, 3. -je, pl. 3. -ju; imp. sg. 2. obuj, pl. 2. -jte; pridj. pas. sg. N m. obut, obuven, pl. N m. -i, n. obuta, f. -e, I f. -emi, obuvenimi Vram post B, 87).
I.
1. obuti; usp. obleči1 I. 4. B (s. v. calceus, calcio, peronatus, semicalceatus, soccatus, soleatus), J (s. v. peronatus), X (s. v. calceo). Stojte tada … obuvenimi nogami na napravļańe evangeliomske mirovnosti. Vram post B, 87. Ako človek iz toploga mesta na merzlo ide spat, naj prejde obut i oblečen i tam se naj sleče. Lal vrač 41. Angel pako reče ńemu: Prepaši se, i obuj tvoje postole! Ev 236. Deca so bila sita, obuta i oblečena. Kov tisk 95.
2. isto što obleči1I. 2. Taki [Bog] dragu spusti rosu, ka obuje zemļu bosu. Rob I, 218.
II. refl. ~ se obuti se. Nimam vu kaj se obujem, škorńe … su zjeli gladni miši. Kal-b (1806), 35.
