(se) impf. (prez. sg. 1. obvijam, obviam, 3. -ja, -ja se, pl. 3. -jaju; pridj. akt. pl. m. obvijali; ptc. prez. sg. N m. obvijajuč) impf. od pf. obviti; usp. ovijati.
I.
1. omatati, ovijati, zamatati koga ili što. B (s. v. focale, intrita … 4. flašter za cepleńe kem se cep obvia, obflecto, obvolv, pedule, sittyba; navlačeńe), J (s. v. circumligo, circumvolvo, emplastro … 2. cep vežem … obviam, fasciatim, fascio, implago, involvo, obvolvo), P (s. v. diadema 159). Naj se gore postavļa vilahen, i obvia, da zrak do [betežnice] ne bude mogel. Lal vrač 99. Telo je človečansko koje se vu plenice obvia. Švag I, 107.
2. stavljati oblog. J (s. v. cataplasma, emplastro … oblagam z pomazjum ali zvoščenicum obviam). [Lastavica veli človeku:] Čula jesam od vnogeh koji jesu moje gńezdo na mleku obkuhali i okolo otečenoga vrata obvijali, da z ńim jesu sebi vratoboļu zvračili. Danica (1847) 123.
3. biti ovit, ovjenčavati. Naše glave naj obvijaju venci od rož’h ter na vseh mesteh ostavemo znameńa našega veseļa. Krist blag II, 259.
II. refl. ~ se
1. omatati se, ovijati se oko čega. B (s. v. ardacha).
