pf. (inf. obviti; prez. sg. 3. obvije, -i Ev 7; imp. sg. 2. obvi, -ij St kol (1866) 166; pridj. akt. sg. f. obvila, pl. f. -e; pridj. pas. sg. N m. obvit, n. -o, f. -a, A m. -oga, n. -o, obvieno, f. -u, I f. -um, pl. N m. -i, A f. -; pril. perf. obviši Ev 57). obviti; usp. obvijati, obvinuti, ovinuti, oviti I.
1. omotati, zamotati, oviti. H (s. v. gibanica primorska figovem listjem obvita; kožica s koterum se dete obvito rodi), B (s. v. circumvolutus, coleatus, hederatus, obductus, obsitus, obvolutus, obvolvo, soccatus; gibanica … gibanica primorska figovem listjem obvita, kožica 7, obvit), J (s. v. obvolutus), P (s. v. focale 159, meningophylaces … naredbe kojemi se iz razbite ļubańe vade kerhotine prez vrazeńa kožic kojemi su možğani obviti 918). Telo [s. Anaštažie] pobožna gospa imenom Apolonia … z čistemi vilahni obvito, na vertu svojem je dostojno pokopala. Gašp IV, 755. Med prežgani pepel … vina mešaj, doklam goder vreti prestane. Z tem platnene cańe omoči i obvi sira. Danica (1834) 54. Zemļa nigdar ne pokrila tvoga tela [Rožalija], neg obvila. Lal vod 57. fig. Zroki dostojne žalosti … jesu grehi … kemi tak obviti ležimo. Kempiš 39.
2. umotati (o djetetu).Najti hočete detece plenicami obvieno. Habd zerc 218. Gospon na tuliko dojdoše siromaštvo da poroğen … nema se drugam položiti nego suknom obvit vu jaselca. Gašp I, 34.
3. poviti što (o rani, ozljedi).B (s. v. foveo, vittatus). Zapazila je telo rańeno ali ranu obviti mogučna ni bila. Gašp I, 908.
4. okovati. Ovo čujuči … Židovi … priskočili su k Ježušu, lanec z kojemi bil je obvit spohitali. Švag I, 264.
