m (sg. NA ocet, ocët, G -cta, L -ctu, I -ctom).
1. ocat, vodena otopina octene kiseline koja se dobiva od različitih ishodišnih sirovina, npr. vinski ~, pivski ~, ~ od sada, rožni ~. H (s. v. ), B (s. v. acetabulum, acetaria, acetum, do, intigo, immergo tisk. immergeo 2, mercurialis, oxos, oxycratum, oxymel, oxysaccharum, sphetius; napitek 5, 7, ocet … rožni ocet za vračtvo, octa teržec), J (s. v. acetum, oxygarum … iz ribic ali pak iz ribjih ikric vu octu skisanih sok … rasol), P (s. v. acetum 144), X (s. v. acies). [On] vzemši šponğu ali gobu naponi ju octom i postavi ju na terst. Vram post A, 86. Stala je … Maria … pod samem križem … gda su ga žučem i octom napajali. Habd zerc 215. Ocet od vina berzo vučiniti more se ako se vzeme peršinovo koreńe ter se vu vino postavi. Hiž kniž 193. Jošče i više hasni dober ocet budi vinski ili od pive ili od sada. St kol (1866) 171.
2. u svezi olovati ~ kem. olovni sulfat; usp. vitriol. S petum ali šestum strankum vode [zmešaj] olovati ocet (vitriol). Koz 26.
3. izr. octa precejati ljutito, otresito odgovarati. Ako se bu nasmejal, onda dobro je znameńe; ak bu octa pak precejal, jakše prosi odproščeńe. Danica (1842) 73; pasti v ~ propasti. Ako prokurator reče: lex si docet, onda pravda vpadne v ocet. Kal-b (1805) 42.
