(se) impf. (inf. odgovarjati, odgovarjati se; sup. odgovarjat; prez. sg. 1. odgovarjam, -am se, 2. -aš, -aš se, 3. -a, -a se, pl. 1. -amo, -amo se, 3. -aju; imp. sg. 2. odgovarjaj, pl. 2. -jte; pridj. akt. sg. m. odgovarjal, odgovarjal se, n. -o, pl. m. -i, -i se; ptc. prez. sg. N m. odgovarjajuči; pril. prez. odgovarjajuč) impf. od pf. odgovoriti; odgovarati.
I.
1. davati odgovor (na pitanje, pismo i sl. ), odgovarati; usp. odgovarati, odgovorjati, otpovedati I. 3. a. B (s. v. abrenuncio, persolvo 4, prolixe, reclamo … suroti kričim … kričem proti stajem … protivem se … kričem odgovarjam vu sudu, renutus … odkimavańe … nepotverğavańe … nehteńe … odkimavańem odgovarjati; odgovarjam …odpovedam … odgovarjam se vragu … odgovarjam na list, odpišujem s uputom na odgovarjam), J (s. v. dehortor … razgovarjam … odgovarjam, redditivus, respondeo, responsito), P (s. v. a memoria 250), X (s. v. spondeo … respondeo). Krištuš odgovarja rečju i kaže … delom. Vram post A, 8 a. On nevoļnak … se je s toga nasmehaval i smejuč odgovarjal. Habd ad 671. Na pitańe odgovarjaj. Brez al 22. Kada v zubeh vodu bu imela, mužu odgovarjati ne bu mogla. Lovr ker 74. fig. Odgovarjat začne duša na te reči. Noč viğ 57.
2. snositi odgovornost za što. Morebiti ne znaš kaj se zovu ļucki grehi za ke ti odgovarjal budeš ako ih ravno ti činil nesi. Habd ad 22. Spomeni se … kak budeš za tvoje grehe odgovarjal. Citara 309. Ja od mojeh činov odgovarjal budem. Cepel 151.
3. priličiti, pristajati. B (s. v. degener). Žitek nihov ne odgovarja … k nih česti. Vram post B, 35.
4. odvraćati. Odgovarjal ga je otec od tak nespametne misli. Rob I, 7. Meni ni potrebno vas od oveh antikerstov, oneh bļudneh navučitelov odgovarjati. Danica (1874) 71.
5. uzvraćati (o glasu, zvuku).B (s. v. assono). Ime samo ńegovo šuplo po bregu kameńe zovučem je odgovarjalo. Brez al 31.
6. u svezama na pravdi ~ opravdavati se; usp. pravičiti se. J (s. v. causificor); ~ ļubavi voljeti istom mjerom, uzvraćati ljubav. B (s. v. ļubav 10); suprot ~ opovrgavati. J (s. v. confuto).
II. refl. ~ se
1. odricati se (čega).B (s. v. abrenuncio, defugio, ejuro … z prisegum se odgovarjati sudca zbog sumńe krivičnoga suda; neču). Hočeš da terpim obšanosti i krivicu [Gospone] i toga se ne odgovarjam. Habd zerc 61. Odgovarjati [se] od telovnoga … poželeńa [je] dužnost … vseh kerščenikov. Mul šk 310. Ja se odgovarjam vsemu imetku, naj ga oberneju kam hočeju. Horv kal-b (1824) 46.
2. protiviti se. B (s. v. causa, detrecto… neprivoļujem … odpovedam … odgovarjam se; neču). Niti živeti želim, niti se smerti odgovarjam. Gašp III, 646 b. Mi se tvojoj službi odgovarjamo pokehdob ti jesi odstupil od Ježuševe službe. Krist žit I, 124.
3. ispričavati se; usp. pričati se. B (s. v. deprecor, diffugio).
