m (sg. NA odgovor, G -a, DL -u, I -om, pl. N -i, G -ih, -ov, A -e, L -eh, I -i).
1. odgovor (pismeni i usmeni ); usp. odgovarjańe 1, odgovoreńe, odvet, otpoved. H (s. v. ), B (s. v. antigraphum, auris, categoricus libellus, replica, responsio, sortes … odgovori bogov … prorokuvańe popov … nazveščańe vragov, subjunctus … priveržen … priložen … pripostavļen … in risponso … priveržen vu odgovoru; odgovor, odvet s uputom na odgovor), J (s. v. oraculum, repulsa … zaveržeńe … želnoga dugovańa skrateńe … neprivoļujuči odgovor, responsito, responsum), P (s. v. sermo medius 396), X (s. v. spondeo … responsio). Na to je vete odgovor da je sudec dužen polag onoga suditi što se pred ńega daje. Perg 6. Ne z voļum te odgovor mladencu v vušesa prišel. Habd zerc 54. Serdit na odgovor ov, sudec taki zapove vu temnicu postaviti norčaka takovoga. Gašp III, 321. Vsi [su se] čudili zverhu razumnosti i odgovorih ńegovih. Katek 15. fig. [Duša] suprot telu na glas srdito isteče, ovakove reči na odgovor reče. Noč viğ 51.
2. odgovornost. Ima se [bežeče družinče] … na odgovor vzeti. Dužn 7. Drugi dan su bili [apoštoli] zbog svojega čina pred sud na odgovor pozvani. Danica (1874) 51.
3. rlg. objava. H (s. v. ), B (s. v. oraculum). Rimļani [su] … plačuč svoje grehe pred kipom svoga boga Jupitera čuli odgovor. Šim prod 6. Sveti Jožeš, ki si kakti angel božanske odgovore nazveščal, moli za nas. Mul hr 278.
4. postupak izazvan čime, reagiranje. Je li more spačka ovakva ostati prez odgovora? Krist blag II, 261.
5. u svezi ~ glasa jeka, odjek; usp. odbijańe glasa s. v. odbijańe, odskok glasa s. v. odskok, odvračańe glasa s. v. odvračańe, oglas glasa s. v. oglas, oglašeńe glasa s. v. oglašeńe, povraček glasa s. v. povraček. B (s. v. echo).
