pf. (inf. odmeriti; prez. sg. 3. odmeri; pridj. akt. sg. m. odmeril, n. -o, f. -a; pridj. pas. sg. N m. odmeren, odmerjen, n. -o, pl. G m. -i) odmjeriti.
1. izmjeriti; usp. razmeriti 1. B (s. v. admetior … odmerjam … odmeril sem… meriti … nadomerjam … nadomeril sem), J (s. v. demetitus… odmerjen… izmerjen, dimetitus … razmeren… zmeren… odmeren, permensus … zmeren … dobro premeren … odmeren … zmerjen). Predi još mora se posuda s … vodum odmeriti. Živinvrač 226.
2. oduzeti od čega određenu količinu. Pavel … prodaje žitek po rań. 1 i odmeril je 96 vaganov žitka za sol. Šil 225. Vzeme se jedna šaka gamelic … i od ovoga k vsakomu krišteru 4 do 5 lotov odmeri. Živinvrač 211.
3. primijenivši neku mjeru odrediti količinu, težinu (čega);fig. Z onom merom ili mertukom z kem budete merili, vam se hoče odmeriti. Vram post A, 160. Kak koi meri, tak mu odmerjeno mora biti. Zagr I, 373. Dobrota ńegova tvoj križ i terpleńe poleg moči tvoje je odmerila. Verh 147.
4. udariti, zadati udarac. Meńe od šest pogoğeneh … odmerjeni [udarcev] bi tuliko hasnelo kuliko nijeden. Brez diog 119.
