| ogovoritel | m (sg. N ogovoritel, A -a, pl. N -i, G -ov, D -om) onaj koji ogovara, kleveče, klevetnik; zlobnik, pakosnik; usp. našeptavec 2, ogovarjavec, ogovorac, ogovorec, ogovoriteļ, ogovorlivec, ogovorļiv jezik s. v. ogovorļiv, ogovorļivec, ogovornik, ogrditeļ, ogrizavec, ogrizitel, opšanitel, prišeptavalec, prišeptavec 2, prišeptļivec, vuhobajavec, vuholajavec. B (s. v. detractor, obtrectator; ogovoritel, zloglasitel s uputom na ogovoritel), J (s. v. detractor, oblocutor), X (s. v. traho … obtrectator).v. Ogovoriteli, lotri, duhovni leńaki … vsi grešniki sim pristupite. Matak I, 138. Filip Macedonski kraļ daruje svojega ogovoritela (naslov).Danica (1836) 64. |
| ogovoriteļ | m (sg. D ogovoriteļu) isto što ogovoritel. [Grehi] kričali budu … k onomu ogovoriteļu: Ti jesi priliku nam dal. Matak I, 12. |
