f (sg. N obšanost, opšanost, GL obšanosti, A obšanost, I -jum, pl. NA -i, G -ih, L -ih, -jah, I -mi, -jam, -imi).
1. isto što nepošteńe. B (s. v. adoxia … sramota … obšanost … zloglaseńe … nepošteńe … imena i glasa dobroga temnost … počerneńe, Beelphegor, dedecus … sramota … merskoča … … nepošteńe … obšanost … ponos … pošpotańe, digitus … perst … posredńi zove se … kajti gda se š ńim kaže znamenuje opšanost … osmehavańe i prigovor, confusio, honor, ignominia, opprobramentum, septem … sedem gostov čini radost … vzemi devet bu obšanost; obšanost), J (s. v. approbramentum, dedecoramentum … sramota … opšanost … rugota … nepošteńe … pogerda … nedostoja, probrose), P (s. v. sannio 304), X (s. v. nomen … ignominia, probrum). Pajazitova žena … morala je Tamerlanu … služiti … i sinove negovi takajše na sramotu i obšanost vnoga pred ńim činiti i zveršavati. Vram kron 45. Ježuš [je] trpeči za nas i mruči velik špot i obšanost podjel. Bel prop 90. I vseh oneh peklov muke [duše] bi rajši podnašale nego on špot i obšanost na sudu Božjem. Zagr I, 4. Koj se z ludskemi zaslužbami diči, bude predi ali potlam svetu na obšanost. Krist bas 27.
2. nepristojno i uvredljivo obraćanje (komu), psovanje, vrijeđanje; usp. opšaństvo, prigovor 3, psost 1, psovańe 1, psovka 2, psuvańe 1, pšost. B (s. v. aeri diruti milites … zovu se oni soldati ili plačni junaki koim je plača radi kakove obšanosti vzeta, circumrodo 3. … ogovarjam … ogrizavam drugoga … z obšanostmi i špoti pšaniti se, contumelia … obšanost … psuvańe … psost … prigovor, contumeliose … psovno … prigovorno … pogërdno … z obšanostjum drugoga; obšanost … psost … psuvańe), J (s. v. contumelia … psina … obšanost … nazoči opsuvańe … nazoči obšaneńe … psost, convicium … opsuvańe … obšanost … psost). Apoštoli spred oneh ki su v tolnače bili proti ńim, da dostojni postali za ime Krištuševo jesu obšanost i prigovor terpeli. Vram post A, 29. Prosim te ponizno … za vse one … žalosti … kotere si preterpela zboga sina … gda je on bil … pšostmi, obšanostmi napajan. Kraj 151. Ako koteri detič, kada je biaruš ves skupa spravlen, proti drugomu detiču reči obšanosti, nepoštene ili sramotne izreči bi se pripetil, takov jeden funt vojska … platiti mora. VZA 16, 311. Ovo je opšanost suda, nova krivńa. Cepel 139.
3. isto što ogovor. B (s. v. calumnia … potvoreńe … potvora … obšanost … špotnica ili gda se pravičnomu greh kakov ali zlo čineńe krivo i himbeno naloži … oponosi ali ga ž ńim potvori što on ne včinil … čalarna obšanost … oni koji su došli tužit … pervo neg su bili posluhńeni … potrebni su priseči da radi nikakve obšanosti niti potvore nesu došli, criminatio 2. … psost i obšanost z kojum drugoga potvarjamo zbog kakvoga greha … krivo potvarjańe). O, dal bi zmožni Bog da … ne bi tuliko obšanostih, ne bi tuliko krivičnih sumlih bilo. Šim prod 175. Ogovore i druge obšanosti daju. Citara 320. Iz nenavidnosti postaje obšanost, ogovarjańe, krivo suğeńe. Katek 109.
4. ruganje, podrugivanje. B (s. v. scomma tisk. scoma).
5. izr. samomu sebe opšanosti krpicu na hrbet prišiti sam sebe osramotiti. B (s. v. dehonesto … pošpotujem … obšanujem …osramotujem … osramotiti ženu … pošteńe žene vzeti …samomu sebe obšanosti kerpicu na herbet prišiti).
