n gl. im. od opaliti; usp. nažgańe, obžgańe, obžigańe, opečeńe, pricvrkneńe, prižgańe, prižigańe, spečeńe.
1. opeklina. B (s. v. adustio; opaleńe 2), J (s. v. adustio). I taki ves ogeń … pogasi, a vuglenar prez vsakoga opaleńa gore vstane. Gašp II, 459.
2. paljenje; spaljivanje. H (s. v. ), B (s. v. ambustio; opaleńe), J (s. v. ambustio).
3. isto što opal. J (s. v. rubigo … sitni pikec … opaleńe sterni).
