f (sg. N opatica, D -e, -i, A -u, I -um, pl. NA -e, G opatic, D -am, L -ah, I -ami) etim. v. opat; f. od m. opat.
1. časna sestra, redovnica; usp. klošterska devica s. v. klošterski, opatica, redovna divojka s. v. redovni, redovnica, samočnica, samojnkińa. H (s. v. ), B (s. v. abbatissa, monastria, monialis, nonna, patrimes, sacerdotista … opatica … redovnica; opatica), J (s. v. monastria … samočnica … redovna gospa … opatica), P (s. v. antistita 225, plaga 174). Naj vse divojke postanu opatice, kam svet pride? Habd ad 60. Fratri i opatice zaperti vu kloštreh … hote si zadobiti veseļe vekovečno. Zagr I, 518. Opatice su želno Juditu poslušale koja ńim nesreču svoju je pripovedala. Zriń 177. Biškupi i norme, zvona, opatice. Krl 120.
2. poglavarica opatica. H (s. v. ), B (s. v. antistes; opatica), J (s. v. antistita). [Iz kloštra] prez dopuščeńa svojega glavara (navlastito opatice) … iziti ne mogu. Habd zerc 225. Opatica, prav govoreč, zove se poglavarica samostana ženskoga. St kol (1866) 38.
3. u svezi bela ~ crkv. pripadnica reda časnih sestara dominikanki. Naše sestre su bele opatice. Prp gora 28.
