n (sg. NA oplakańe, G -a, L -u) gl. im. od oplakati.
1. jadikovanje, žalovanje, tugovanje za kim; usp. osuzeńe, ožaluvańe. B (s. v. ), J (s. v. comploratio, delacrymatio).
2. kajanje, žaljenje zbog čega. Serdce … hlepi … na oplakańe prešesneh … grehov. Mul pos 959. Sledeču noč sprevodil je vu oplakańu bedastoč sveta. Verh 397.
