m (sg. N oponašalec, G -lca) oponašatelj; usp. rukotlapec 2. P (s. v. mimus … rukotlapec … rukotlapca … oponašalec … koi dugih ļudi čine … hodeńe … govoreńe … nazoči oponaša da smeh gledečim i sebi vučini 758).
