| opsednik | m (sg. N obsednik, pl. G -ov, D -om, A -e) onaj koji opsjeda, zauzima, osvaja kakav prostor, osvajač; usp. opkružitel, opsedavec, opseditel, okolu sedavec s. v. sedavec. B (s. v. obsessor; obsednik), J (s. v. obsessor), P (s. v. malleoli 362), X (s. v. sedeo … obsessor … obsednik). Vsud suprotivnike tuče ter stroji, krvjum obsednikov poļa zagnoji. Henr 208. Johanna … taki sledeči dan je vudrila na obsednike. Danica (1848) 88. |
