| opsileńe | n (sg. NA obsileńe, G -a) gl. im. od opsiliti; silovanje; oskvrnuće; usp. osileńe, silno čineńe s. v. čineńe. B (s. v. compressio), J (s. v. raptus … silno divojke odpeļańe … i obsileńe … sila divojki vučińena, violatio … oskruneńe … oskvarneńe … prekeršeńe … obsileńe … silno čineńe). Tužila se je [žena] da ju je obsilil ńegov jeden dvorjanin i da je ništar neče dati za obsileńe. Habd zerc 245. |
