pf. (inf. obsterti; prez. sg. 3. obstre, opstre, pl. 3. obstru; imp. sg. 2. obstri; pridj. akt. sg. m. obsterl, obstrl, f. obsterla, opstrla, pl. m. obsterli, obstrli, f. obsterle; pridj. pas. sg. N m. obstrt, obstert, obstërt, n. obsterto, f. -a, G m. -oga, obstrtoga, D m. obstertomu, A f. -u, pl. N f. -e; pril. perf. obstervši).
1.
a. okružiti, opasati, ograditi; obložiti; usp. obgraditi, ogrnuti I. 4, okružiti I. 1, ophititi, opstreti I. 1. a, opsočiti 1, optočiti 1. a. H (s. v. obstert), B (s. v. ambitus … okolu obstërt, cinctus … opasan … prepasan … palošem prepasan … sabļum prepasan, circumcinctus … opasan … obstert, circumdatus … obstert … obsočen … obkružen … obgrajen … ogerńen … obhičen, circumdo … obstiram … obsterl sem … okružujem … obgrajam … obsačem … obsočil sem … obsočiti … obimļem … obhičujem … obhitil sem … obhititi, vallatus … 2. obstert … obdan), J (s. v. convallis … dolina od vseh stran z bregi obsterta draga, insula … meğimorje kotar z vodami okolo i okolo obstert, succinctus … prepasan … podpasan … obstert … ograğen), P (s. v. convallis … dolina od vseh stran berdami ali gorami obsterta 40). Sin iz neba k ńe [se] spušča vnožinum velikum nebeskeh šeregov obstert. Habd zerc 386. Ovčice … okolo mesto ono obstru, na perve kolena pokleknu i Boga … z mogučnem sebi načinom poštuju. Gašp II, 134. Vu poznenskoj hercegovini, kotari pako kostenskom vuz Obru, bilo je jednoč jedno selo od treh stran z jezeri obsterto. Danica (1839) 53. fig. Duša človeča je kakoti ladja, vnogimi nevoļami i teškočami obsterta. Vram post A, 49. Ježuš … prsi sulicum odpreti i prebiti prepustiti da bi … narod človečanski … smrtjum obdan i obstrt, krvjum ńegovum oblejan ozdravel, večno živļeńe … dobil. Bel prop 78.
b. opkoliti, opsjesti (o gradu, području i sl. ); usp. opstreti I. 1. b, optočiti 1. b. Tituš, Vešpežiana cesara sin, varaš jeružalemski na on veliki god vuzmeni … obsterl beše. Vram post A, 185 a. Gda bi bil Mohomet … otok … vojskum svojum obsterl, tak su se [Kordianci] žejum … mučili da mislili su se podati nepriatelu. Habd ad 130. [Šemiamiš kralica] kada bi bila čula da su nepriateli varaš neju obsterli … oružje vzemši naproti ńim je šetuvala. Švag I, 33. Turski šereg grada je obsterl. Zriń 162.
c. obaviti (o tami).Nigder mene sunca ne znati svetiti … z tmicum sem na veke obstert. Jurj 91. On veseli pogled zakaj [smert] si zaperla, zakaj z vekivečnum tmicum si obsterla. Št noč 10.
d. omotati, oviti. Dve strašne kače obsterle su ńe [žene] vrat. Habd zerc 295.
e. obuhvatiti (koga); usp. opstreti I. 1. d. Blažena si Devica Maria, ar koteroga nebesa obstreti nesu mogla, onoga si ti vu divojačku vutrobu tvoju priela i obsterla. Nadaž 24.
f. fig. zaokupiti koga, zavladati kime. Od ovoga Jeremiaš govori: Foemina circumdabit virum. Žena obstre človeka. Gašp I, 120.
2. isto što opsejati21. 2. B (s. v. circumfundo). Nigder v Starom zakone čitali nesmo, što bi svetlost nebeska ļudi obsterla ali obsinula bila. Vram post A, 19. [Krištuš je Device Marie] telu žitek zopet dal … i z nezgovornum svetlostjum obstervši dal je je k tomu lepotu. Habd zerc 391. Svetlost Božja obstre ńe [anğele]. Evang 7. I nut vre je bil dohağal k Damaškušu kada ńega najenkrat obstre svetlost iz neba. Krist ap 7.
3.
a. prekriti; usp. opstreti I. 3. a. Obsterli su nebo oblaki. Rob I, 114. Celo obnebje jesu tmični … oblaki obsterli. Danica (1840) 90.
b. nadviti se nad koga. Jašučega [Norberta] obstru oblaki, prestraši germlavica, nigde blizu ne bilo za pobeči pod krov prikladnoga stańa. Gašp II, 687.
4. obuzeti (o osjećajima ); usp. opstreti I. 4. Strahota beše obešla i obsterla ńega i vse koteri su ž ńim bili. Vram post A, 164 a. Gda je [kraļ] razumel da mu se je sin Alekšander rodil, tulikem je bil veseļem obstert. Habd zerc 25. Supnost … beše [Šimuna] … obsterla i vse one koteri ž ńim behu nad ribami. Evang 85. Obsterl ga je [grofa] vendar takav strah da je počel ves derhtati. Mat gen 54.
5. zadesiti, snaći (o nevoljama i sl. ); usp. opstriti 1. [On] se je vseh drugeh nevoļ ktere su ga obsterle bile pozabil. Habd zerc 34. I poleg vnožine miloserdnosti tvojega imena oslobodil si mene od ručečeh … i od trapļeńa, koje me je obsterlo. Ev 184.
6. obasuti; usp. opstreti 5. [Ti] vsemi darmi daruvana, zasterta, obsterta, obsińena po Duhu svetom budeš. Vram post B, 38 a. Duh Sveti došel je vu ńu [Mariju] i jakost višńega Boga je ńu obsterla, ter sina Božjega, svetu odkupiteļa, je rodila. Mulih prod 276.
7. okititi. Drugoga zaručnika pervo zadobila jesem koj … obsterl me je z presvetlemi … i prelepemi rubini. Gašp I, 382.
8. zakloniti, obraniti. O, milostivni Ježuš, posluhni me: od nepriatela hudoga obstri me. Hiž kniž 37.
9. u svezama biti opstrt čime a) obilovati čime. Job vsem Božjem blagoslovom na ovom svetu je bil obstert. Habd ad 948. Pomiluvańe more imati z neznanemi i bludečemi, pokehdob je on sam takaj obstert z slabočami. Ev 287; b) biti ispunjen čime. [Krištuš] videvši varaš Jeružalemski vnogemi grehi obstert, plakal se je zverhu ńega. Habd zerc 31; ~ koga miloščum dati kome milost. Obstri mene i vsakoteroga koi mene denes čuje z miloščum tvojum. Matak I, 422.
10. izr. biti z tmicum opstrt biti pomraćen (o pameti, umu).Napervo si stavļaš da se [tvoj bližńi] pred te postaviti želi … kajti je pamet tvoja z tmicum jako obsterta. Verh 262.
