(se) impf. (inf. obteršuvati; prez. sg. 1. obteršujem, 3. -je, pl. 1. -jemo se, 3. -ju; pridj. akt. sg. m. obteršuval, pl. m. -i; pridj. pas. sg. D m. obteršuvanomu) impf. od pf. optršiti.
I.
1.
a. opterećivati, stavljati teret na ( koga / što), tovariti; pritiskati; usp. breme navaluvati s. v. navaluvati, otršuvati2, prtiti I. 1, tovoriti, trh postavļati s. v. trh, tršiti. B (s. v. carico … pertim … pertil sem … tovorim … obteršujem, coonero, degravo, onero … obteršujem … pertim … tovorim … breme navalujem, saburro; obteršujem, prud … z prudom ožmekčan … z prudom obteršujem … ožmekčujem), X (s. v. onus … onero). fig. Duša se onde [pri gostčeńah] po nemertučlivem jelu i pilu obteršuje. Verh 234.
b. opterećivati nametima i sl. [Kraļi] z tulikemi štibrami obteršuju podložnike. Zagr IV, 384. Po pijanščini … povekšava se terh dugov, vkańuju se verovniki, obteršuju se podložniki. Krist blag II, 265.
2.
a. tlačiti; mučiti. Ne li … kervoločneh gospodarov koji delavcem svojem i družini zasluženu platču i zadovoļnu hranu stegavaju, koji vendar kakti nemu živinu obteršuju. Verh 182.
b. tištiti. Za on čas pozabil je na ono kaj ga je obteršuvalo. Danica (1838) 73.
3. optuživati, okrivljavati. B (s. v. circumvenio, condemno). [Mudrost] … niti vu sponah ni [pravičnoga] ostavila, doklam je donesla ńemu … oblast suprot onem koji ńega jesu obteršuvali. St kol (1866) 200.
4. isto što primarjati I.1. B (s. v. angario … primarjam … primaral sem … primarati … prisiļujem … obteršujem, opprimo … pitiskam … obteršujem).
5. u svezi z biči ~ bičevati, kažnjavati. Obteršuje [Bog] grešnike z biči da ńe nazad k sebi dozove. Verh 69.
II. refl. ~ se opterećivati se, nametati si pretjerane obaveze. Mi ne bi smeli občuvańe od kakvoga goder vremenitoga zla … prošńe zveršavati, da ne bi zajedno zezveğali je li se ne obteršujemo. Ev 205.
