| orati | impf. (inf. orati; sup. orat; prez. sg. 1. orjem, 2. -ješ, 3. -je, pl. 3. -ju, -jeju Danica 1840, 47; imp. sg. 2. ori Magd 82, orji, oraj Lovr ker 45; pridj. akt. sg. m. oral, pl. m. -i; pridj. pas. sg. N f. orana, G f. -e, pl. N f. oratje, G f. oraneh, oratih Perg 46, 117, I f. -imi; ptc. prez. sg. N m. orjuči, G m. -ega, orajučega, pl. D m. -em; pril. prez. orjuči, orjuč Zagr I, 264. orati; usp. oračiti. H (s. v. ledina znovič kerčena i orana, orati), B (s. v. abjungo, aro, artro 2, circumare, domo, inaro, infindo… orati … sloge delati, obaro, profringo, rostro, subagito; ledina … ledina znovič skerčena i orana, oran, orjem, plužim s uputom na orjem, prearjam), J (s. v. aro, aratro, inaro, restibilis … kaj se vsako leto orje … kopa … praši … obdelava … za žetvu pripravļa … vsako leto rodeči), P (s. v. ager liratus… poļe se na razgońe orje 38, ager offringitur … proscinatur, poļe orje se, praši se pervič 38, lira … brazda … razgoń … jarek (prez koih se ral na sloge orati ne more 40 ), X (s. v. aro). Oratih zemiel i sinokoš … ne precieńaju. Perg 117. Ove popevke … da se popevaju … na poļu, koseči, orjuči, ženuči. Habd ad 563. Boļe bi … bilo vu svetek … dečakom orajučem pri plugu otkati … nego … Boga bantuvati. Mul pos 767. Pod lisnato drevje gliboko orji. Danica (1840) 43. Njivo orje jen seljak. Kov tisk 63. fig. Mačka se hmiva, bu lepo vreme, zutra oblake orati greme. Krl (1956) 109. |
