m (sg. NA ormar, GA -a, DL -u, pl. N -i, G -ov, A -e, L -eh) lat. armarium.
1. ladica, škrinja; usp. shrana 2. H (s. v. čuvarna komora, ormar), B (s. v. area, armarium … ormar … sprema … shrana, campsa, peristerium, ploxinum; ormar), J (s. v. argentarium, armarium), P (s. v. armarium 878, armarium 924), X (s. v. arma … armarium). Morebiti se … vre okol ormarov, komor … omuhavaju. Habd ad 816. Šoštarica pošilala je svedoka k hiže svoje po nekakovu materničnu mast, povedajuč je da je vu ńejnom ormaru. VZA 6, 232. Kakve gode peneze ja imam, takve morem drugomu zvabiti iz žepa ali ormara. Brez diog 106. fig. Ježuš ormar zveršenosti, smiluj se nam. Kraj 417.
2. ormar. B (s. v. penularium). Postavemo da bi znali škorńe šivati, ormare hoblati. Brez diog 132. Zavrček … z ormara je opal i stropal se čup. Krl 90.
3. u svezama kńižni ~ ladica ili ormar za knjige. B (s. v. libellarium), J (s. v. libellarium); kraļevski ~ svečano urešena škrinja. Akadoš imenuvani … prispodabļal je Mariu kraļevskomu ormaru. Habd zerc 583; krušni ~ isto što ormarec 3. Ide zatem gledat vu ormar krušni. Gašp III, 647; odečni ~ škrinja za čuvanje odjeće. B (s. v. vestinarius); oltarski ~ isto što ormarec 2. Oltarske ormare … spolamali jesu [krivoverci]. Verh 592; pisarni ~ ladica ili ormar za spise. Pred ńim je … stal pisarni ormar. Danica (1843) 34.
