(se) pf. (inf. oskruniti; prez. sg. 3. oskruni, -e Gašp IV, 666, pl. 3. -e; imp. sg. 1. oskruni; pridj. akt. sg. m. oskrunil, oskrunil se, f. -a, pl. m. -i; pridj. pas. sg. N m. oskruńen, n. -o, f. -a, G f. -e, D f. -enu, pl. N m. -i, D f. -em).
I.
1. oskvrniti, okaljati; obeščastiti; usp. opoganiti, oskvariti, oskvrnuti. H (s. v. opoganiti cirkvu, oskruńen), B (s. v. arripio … je vzeti ali popasti priliku … zbantuvati ali oskruniti, asylum … neoskruńena Cirkva … da se nema z ničim oskruniti i da se iz ńe nikaj nema silum vzeti … neg da je zevsema kak se posveti slobodna … sveto mesto, asylia, inficio, inviolatus polluo; oskruńen), J (s. v. illabefactus, impollutus). Greh je lucko dobro i počteno ime oskruniti. Vram post A, 161 a. Gospodinu svojemu tak [je] bil veren, koga posteļe ni žene ni hotel oskruniti. Habd ad 73. Tak ravno se more reči od vsakoga onoga koi … telo človečansko … na čisto baračuč oskruni. Zagr I, 564. Valujmo odperto, ļubļena bratja, da smo večkrat ovo najblaženeše ime oskrunili. Lovr derž 35.
2. silovati. B (s. v. corrumpo, defloratus, temero … oskruniti nekoju), J (s. v. prostituo). Kada su … stari hoteli … [ńu] … oskruniti, odredila je rajše vumreti. Mul pos 844. Kčere pako vaše gdo je oskrunil? Lovr ad 147.
3. nasilno otvoriti. Tak ladicu ali vrata, ako na ova pritisne se [pečat], oskruniti prepoveda. Domin 92.
4. izr. ~ ruke krvjum počiniti umorstvo; biti odgovoran za umorstvo. B (s. v. commaculare … vtepsti … oskruniti ruke kervjum).
II. refl. ~ se okaljati se;fig. Ne daj, prosim Te, mili moj Ježuš … da bi se ja … vońučem grehom oskrunil. Habd zerc 239.
