| oteka | f (sg. N odteka, G -e) samostalno i u svezi morska ~ periodično spuštanje površine mora, oseka; usp. morska oseka s. v. oseka, oplahneńe morja s. v. morje. Kada vreme dojde odteke, onda ostanu [škoļke] na suhom ležeči. Rob I, 67. Pervo imenuje se vreme priteke iliti plime, drugo vreme odteke iliti oseke morske. Rob I, 69. Morska odteka i priteka je ono rasteńe i padańe morja koje vsaku šestu vuru očivesto se vidi (indeks). Krizm raj 217. |
