pf. (inf. odklenuti; pridj. akt. sg. m. odklenul; pridj. pas. sg. N m. odkleńen).
1. otključati; otvoriti; usp. otklepnuti. H (s. v. odklenuti), B (s. v. reserare, reseratus, resero; odkleńen, odklepļem), J (s. v. recludo, reseratus). Bože … po obladanoj smerti vrata vekivečnosti [si] odklenul. Ev 105.
2. isto što rasklenuti 1. B (s. v. disjugatus … razjarmen … odjarmen … odkleńen … odteršen; odkleńen 2. … odkleńen … z jarma puščen, odklepļem 2. … odklenuti vole).
3. isto što rasklopiti I. 1. B (s. v. abjugatus … odkleńen … izkleńen, abjugo … odklenul sem … izklenul sem … zklenul sem… odklenuti … izklenuti … zklenuti).
