(se) pf. (inf. odkriti; prez. sg. 1. odkriem, otkrijem, 2. odkrieš, 3. -ie, odkrije, odkrie se, pl. 2. odkrijete; imp. sg. 2. odkri se; pridj. akt. sg. m. odkril; pridj. pas. sg. N m. odkriven, odkrit, n. -o, f. -a, odkrivena, G m. odkritoga, I f. -um, pl. N f. -e).
I.
1.
a. skinuti, otklopiti; otkriti. H (s. v. odkrit), B (s. v. aperio, detectus, detego … odkrivam … odkril sem … razkrivam, intectus, retectus … odkriven ali razkriven, subpateo; gank … pristrošek … gàng odkrit, odkriven). Ako se [posuda] odkrie, nikaj drugo nego ona nečistoča … v nos vudri. Habd ad 550. [Viher] je vu jednem fertaļu 252 stańa odkril i vnoge dimńake zrušil. Danica (1842) 64.
b. samostalno i u svezi ~ glavu skinuti kakvo pokrivalo s glave, ostati gologlav; usp. sokriti se. B (s. v. odkriven), J (s. v. caput). Z odkritum glavum zače se po vruče molitve dev. Marie preporučati. Nadaž 160. Z odkritum glavum [sestra] … pred brata veselo je zderčala. Fuč 221. Zakaj ti nigdar pred menum glavu ne odkrieš? Horv kal-a (1837) 43.
2. učiniti vidljivim, jasnim, javnim. B (s. v. odkriveno), J (s. v. patens, pateo, propatulus). Vse skrovno je oku vsakomu odkrito. Jurj 13. Čineńa i mišleńa, dobra i zla, vseh srečneh i nesrečneh duš onda onde vsem budu odkrivena i znana. Zagr I, 7. Gdagda slobodno je prekeršeńe i falingu drugoga odkriti. Verh 285.
3. biti izložen (čemu).B (s. v. apricus … suncu zimskomu proti položen t. j. kaj je vsigdar na suncu zimskom i suncu je odkrito).
4. otkopati. P (s. v. vinea ablaqueatur 51).
II. refl. ~ se isto što ~ I. 1. b; usp. sokriti se. Iduči mimo cirkve odkri se. Mul šk 494. Jeden prosti človek generalu se odkrije, kaj videči general zneme takaj škiļaka i zahvali se. Horv kal-a (1824) 48.
