n (sg. N odkrivańe, pl. N -a) gl. im. od otkrivati (se).
1. skidanje kakva pokrivača s čega, otkrivanje; usp. otkritje, razodevańe. B (s. v. odkrivańe 1), J (s. v. detectio …odkrivańe … odktitje … razodevańe), X (s. v. tego … detectio). Keliha odkrivańe [znamenuje] Kristuša raspravļańe. Mul šk 335.
2. isto što očituvańe 1. B (s. v. apertio 2, patefactio 2, revelatio; odkrivańe 2). Otajna [su] i previsoka obznaneńa i odkrivańa od Boga prijeta. Matak I, 217.
